Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke Zveza svobode, je izjavil, da finsko gospodarstvo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov z Rusko federacijo letno izgubi med 18 in 20 milijard evrov. Po njegovih besedah so te številke za razmeroma majhno državo izjemno visoke, ob upoštevanju inflacije in naraščajočih cen energentov pa bi dejanska gospodarska škoda lahko bila celo trikrat večja. Mema je poudaril, da Finska teh izgub ne more nadomestiti s trgovanjem z drugimi državami, kar bo imelo dolgotrajne negativne posledice za stabilnost države. Ob tem je politik opozoril na padanje podpore finski vladi, ki se spopada s slabšanjem gospodarskih razmer, naraščajočo brezposelnostjo in krčenjem izdatkov za socialno pomoč. Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru sicer poudaril, da so se odnosi med Helsinki in Moskvo za vedno spremenili. Ruski predstavniki, med njimi podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, so ob tem kritično ocenili finsko zunanjo politiko in napovedali nadaljnje negativne posledice za državo zaradi njene politične usmeritve.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel pomembno kadrovsko rotacijo v vrhu ukrajinskega obrambnega in obveščevalnega aparata. Dotedanji vodja vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je bil imenovan za novega vodjo urada predsednika, na mestu direktorja GUR pa ga je nasledil Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Zelenski je ob tem poudaril, da bo ena ključnih strategij nove ekipe usmerjena v sistematično omejevanje gospodarskega potenciala Ruske federacije, kar naj bi oslabilo njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije. Ruski uradniki so se na imenovanja odzvali s kritiko in cinizmom. Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova označil za »odlično izbiro«, pri čemer je slednjega znova označil za terorista. Ruski analitiki medtem ocenjujejo, da bo ta kadrovska poteza utrdila brezkompromisno linijo delovanja Kijeva, ki jo Moskva interpretira kot nadaljevanje kampanje pritiska. Prestrukturiranje vrha ukrajinske administracije se dogaja v času zaostrenih napetosti in ruskih groženj zoper ukrajinsko politično vodstvo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v odzivu na novoletni nagovor finskega predsednika Alexandra Stubba izjavil, da so se odnosi med Rusijo in Finsko trajno spremenili. Medvedjev je v svojem zapisu na družbenem omrežju X poudaril, da bo Finska morala plačati za svojo politiko, ki jo je označil za "gnusno rusofobijo". Ruski politik je trdil, da posledice teh odločitev že čutijo finski državljani, medtem ko politično vodstvo v Helsinkih nadaljuje s trenutno usmeritvijo. Odnosi med sosednjima državama so se drastično poslabšali po finski odločitvi za vstop v zvezo Nato, kar Moskva interpretira kot sovražno dejanje. Medvedjev je izrazil upanje, da Rusija ne bo ponovila zgodovinskih napak v odnosih s svojo severno sosedo, ter dodal, da so pretekla desetletja sodelovanja nepovratno končana. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti na rusko-finski meji in po objavi ruskih seznamov "neprijaznih vlad", na katerih se je znašla tudi Finska.

Oleg Ivaščenko, dosedanji vodja Službe za zunanje obveščevanje Ukrajine, je po srečanju s predsednikom Zelenskim uradno postal novi vodja Glavnega obveščevalnega urada (GUR) ukrajinskega obrambnega ministrstva. Kiril Budanov je potrdil, da je sprejel ponudbo Volodimirja Zelenskega za prevzem vodstva njegovega urada. Politični analitik Skačko meni, da bo ta rošada podpirala Zelenskijevo politiko terorja.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je v četrtek, 1. januarja 2026, podal izjavo glede domnevnega napada z brezpilotniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedčuk trdi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad zaradi strahu pred morebitno zaporno kaznijo in propadom svojega režima. Po njegovih besedah naj bi bila tovrstna dejanja posledica tistega, kar opisuje kot agonično stanje trenutne ukrajinske oblasti. Dogajanje sledi poročilom o napadu z droni na posestvo Valdaj v Novgorodski oblasti, ki ga je Kijev uradno zanikal. Medvedčukove trditve dopolnjujejo ostre odzive iz Moskve, kjer so visoki uradniki incident označili za poskus eskalacije in napovedali povračilne ukrepe. Medtem ko Rusija dogodek interpretira kot neposreden napad na državno vodstvo, ukrajinska stran vztraja pri svoji nedolžnosti in poudarja, da so tovrstne obtožbe neutemeljene.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je 1. januarja 2024 ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Medvedčuk, ki trenutno vodi gibanje Druga Ukrajina, je zatrdil, da se Zelenski ne bo mogel oprati sramote pred mednarodno skupnostjo. Po njegovih besedah naj bi bil ukaz za napad na posestvo Valdaj posledica strahu ukrajinskega vodstva pred neizbežnim porazom na bojišču in morebitno kazensko odgovornostjo oziroma zaporno kaznijo v prihodnosti. Obtožbe so sledile seriji ostrih odzivov iz Moskve, ki so se zvrstili konec decembra. Medvedčukove trditve dopolnjujejo retoriko drugih ruskih visokih uradnikov, ki so dogodek izkoristili za napovedi o koncu politične kariere in osebne varnosti ukrajinskega predsednika. Kljub temu da Kijev uradno zanika vpletenost v operacijo, ruska stran napad interpretira kot dejanje obupa in poskus spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta. Medvedčuk je v svojih izjavah poudaril, da takšne akcije le še povečujejo mednarodno izolacijo sedanjega ukrajinskega režima.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je napovedal ostre povračilne ukrepe zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na naselje Horli v Hersonski oblasti. V napadu na silvestrovo, ki je po ruskih navedbah ciljal kavarno in hotel na obali Črnega morja, naj bi bili ubiti civilisti. Medvedev je dogodek označil za nameren in brutalen zločin, ki ga je primerjal z nacističnimi poboji v vasi Hatin leta 1943. Po njegovih besedah morajo povračilne ukrepe občutiti tako neposredni storilci kot tudi njihovi poveljniki, napad pa je opredelil kot teroristično dejanje. Ruska stran trdi, da je šlo za načrtovan napad na civilne objekte v času praznovanja novega leta. Napetosti v regiji Herson se tako še naprej stopnjujejo, saj obe strani redno poročata o uporabi brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto. Izjave Medvedeva odražajo nadaljevanje ostre retorike Kremlja glede vojaških operacij v Ukrajini in napovedujejo morebitno zaostritev ruskih povračilnih operacij na ukrajinsko infrastrukturo in poveljniške centre.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson označil za namerno in kruto dejanje. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske sile v novoletni noči ciljale kavarno in hotel na obali Črnega morja, kar je Medvedjev v svoji izjavi za tiskovno agencijo TASS primerjal z nacističnim pokolom v beloruski vasi Katin leta 1943. Ruski uradnik je poudaril, da gre pri tovrstnih napadih na civilno prebivalstvo med prazniki za vojne zločine, ki spominjajo na zgodovinske grozote druge svetovne vojne. Ukrajinska stran uradnih komentarjev o specifičnem napadu v Horlih, ki se nahajajo na ozemlju pod rusko okupacijo, še ni podala. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete razmere na južni fronti, kjer se napadi na infrastrukturo in civilna območja vrstijo na obeh straneh bojne črte.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 napadalnimi droni ciljala državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Lavrov za svoje trditve ni predložil dokazov, je poudaril, da so bili vsi droni sestreljeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe nemudoma zavrnil in jih označil za rusko dezinformacijsko kampanjo. Ukrajinski predstavniki, vključno s poslancem Valentinom Nalivajčenkom, so izrazili prepričanje, da gre za poskus Kremlja, da bi pridobil pozornost novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in očrnil Ukrajino kot stran, ki ni pripravljena na mir. Incident se je zgodil v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj v Mar-a-Lagu, kjer se je Zelenski sestal s Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je napad izkoristil za ostre grožnje Zelenskemu, češ da bo moral preostanek življenja preživeti v skrivanju. Ameriški kongres in ukrajinski obveščevalci dogodek interpretirajo kot strateško manipulacijo Moskve, s katero želi Putin Trumpu dokazati, da domnevni ukrajinski napadi onemogočajo dosego kakršnega koli mirovnega sporazuma, kljub ruskim trditvam o pripravljenosti na dialog.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja Telegram objavil neposredne grožnje s smrtjo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v svojem zapisu uporabil vrsto žaljivk in makabričnih prispodob, med drugim pa je izjavil, da ukrajinskemu voditelju »smrt z gosnjo že piha za ovratnik«. Njegove izjave so sledile božičnemu nagovoru Zelenskega, ki ga je uradna Moskva interpretirala kot sovražnega do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski politik, ki je znan po svoji radikalni retoriki od začetka invazije na Ukrajino, je v objavi namigoval na neizbežen konec ukrajinskega predsednika. Napad na Zelenskega predstavlja nadaljnje zaostrovanje sovražne diplomacije med državama v času, ko se v mednarodni javnosti sicer razpravlja o morebitnih novih mirovnih načrtih. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA so tovrstni izbruhi nekdanjega ruskega predsednika postali del širše propagandne strategije Kremlja za notranjo in zunanjo politično rabo.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je prek platforme Telegram objavil niz ostrih žalitev in osebnih napadov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je v svojem zapisu uporabil dehumanizirajoče izraze, med drugim je Zelenskega označil za "zelenega homunkulusa" in "marioneto", hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo prihodnje leto za ukrajinskega voditelja zadnje. Ruski politik je v svojih provokacijah šel še dlje in zapisal, da bi morali truplo ukrajinskega predsednika po njegovi smrti razstaviti v muzeju. Ti napadi so del širše strategije stopnjevanja retorike s strani Kremlja, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostrila zaradi ukrajinske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih. Medvedev, ki je od začetka ruske invazije na Ukrajino zavzel vlogo enega najglasnejših jastrebov v Moskvi, s takšnimi izjavami sistematično spodkopava možnosti za diplomatsko rešitev konflikta. Analitiki ocenjujejo, da so te grožnje neposreden odziv na nedavne napovedi Zelenskega o morebitnih napadih na ruske strateške cilje in njegovo vztrajanje pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je razvidno tudi iz preteklega konteksta njunih javnih sporov.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je na družbenem omrežju X objavil ostro in agresivno sporočilo, v katerem je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedev je Zelenskega obtožil poskusa prekinitve mirovnih pogajanj ter mu pripisal odgovornost za domneven napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Po navedbah ruskih virov so grožnje sledile dogodkom, ki jih v Kremlju označujejo za neposreden napad na rusko vodstvo. Ruska stran v svojih izjavah stopnjuje retoriko, pri čemer Medvedev uporablja žaljiv in nevaren jezik, ki vključuje grožnje s smrtjo ukrajinskemu voditelju. Gre za nov primer v nizu sovražnih izjav visokih ruskih uradnikov, ki dodatno zaostrujejo napetosti med državama v času, ko mednarodna skupnost išče poti za morebitna pogajanja. Incident z dronom, ki ga navaja Medvedev, predstavlja osrednji razlog za najnovejšo eskalacijo verbalnih napadov na uradni Kijev.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta in tesen zaveznik Vladimirja Putina, Dmitrij Medvedjev, je preko komunikacijskega kanala Telegram izrekel nove ostre grožnje ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v odzivu na Zelenskove božične nagovore uporabil žaljiv jezik in namignil na predsednikovo nasilno smrt, pri čemer je dejal, da mu »kosa smrti že sedi za vratom«. Njegov zapis je vseboval tudi morbidne fantazije o javni razstavi konzerviranega trupla ukrajinskega voditelja v Sankt Peterburgu, rodnem mestu ruskega predsednika Putina. Retorika Moskve se s temi izjavami dodatno zaostruje, saj Medvedjev v svojih objavah Zelenskega označuje z žaljivimi izrazi, kot je »zeleni homunkulus«. Čeprav Medvedjev redno uporablja agresiven jezik za notranjepolitične potrebe in ustrahovanje zahodne javnosti, njegove zadnje izjave o razstavljanju posmrtnih ostankov tujega državnika predstavljajo nov nivo diplomatskega pritiska in dehumanizacije ukrajinskega vodstva. Incident odraža globoko sovražno razpoloženje v Kremlju in popolno odsotnost podlage za morebitna mirovna pogajanja v bližnji prihodnosti.

Napetosti med Rusijo in Ukrajino so se močno zaostrile po seriji izjemno agresivnih izjav iz Moskve. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu s smrtjo in celo predlagal, da bi njegovo truplo razstavili v muzeju. Ta izrazito sovražna retorika sledi domnevnemu ukrajinskemu napadu z droni na rusko ozemlje, kar je Kremelj označil za teroristično dejanje in napovedal uvedbo še trše linije v konfliktu. Moskva je svoje pritožbe glede delovanja Kijeva naslovila tudi na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, od katerega pričakuje razumevanje za svoja stališča. Medtem ko se diplomatski toni zaostrujejo, Rusija krepi svojo vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo hipersoničnih raket v Belorusiji. Evropski voditelji in Kanada so se medtem sestali na nujnih posvetovanjih o nadaljnji podpori Ukrajini, saj se boji pred dodatno eskalacijo spopadov krepijo. Odnosi med sprtima stranema so trenutno na najnižji točki, kar zmanjšuje možnosti za skorajšnja mirovna pogajanja.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je v novoletni objavi na družbenih omrežjih izrazil ostre grožnje in žalitve na račun ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je zatrdil, da se bo moral Zelenski po domnevnih napadih z bezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod skrival do konca življenja. Ukrajinskega voditelja je označil za oviro pri reševanju konflikta in dodal bizarno izjavo, da bi morali njegovo telo po smrti razstaviti v muzeju Kunstkamera v Sankt Peterburgu. Napadalna retorika Medvedjeva sledi zaostritvi odnosov med Moskvo in Kijevom, ki se odraža tudi v zavračanju ukrajinskih mirovnih pobud. Ruska stran s takšnimi izjavami stopnjuje psihološki pritisk na ukrajinsko vodstvo v času, ko se vojaški spopadi nadaljujejo, vključno z obtožbami o sabotažah na ruskem ozemlju. Incidenti z droni na ruske državne objekte so dodatno podžgali sovražno komunikacijo visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem obdobju redno uporabljajo žaljiv jezik za opisovanje ukrajinskih oblasti.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja X ostro in žaljivo napadel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedjev je Zelenskega označil za "umazanega kijevskega barabo", njegov izbruh pa je neposreden odziv na domnevni ukrajinski napad z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tujih medijev je Moskva ob tem dogodku sporočila, da se ne čuti več zavezano nobenim prejšnjim dogovorom ali omejitvam. Incident predstavlja novo zaostritev v retoriki med državama, ki sta že vpleteni v dolgotrajen oborožen spopad. Ruski politični vrh z žaljivim tonom stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih mirovnih pogajanjih. Medvedjev, ki velja za enega najglasnejših zagovornikov vojaške agresije, s svojimi izjavami sistematično zapira vrata diplomaciji, hkrati pa Kremelj s tovrstnimi odzivi utrjuje svojo nepopustljivo držo do kijevskega vodstva.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da se bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi domnevnega spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta "skrivati do konca življenja". Ostri odzivi iz Moskve so sledili po poročanju o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar ruska stran označuje za dokaz, da Kijev ne namerava končati sovražnosti. Rusko zunanje ministrstvo je prek tiskovne predstavnice Marije Zaharove napovedalo oster odgovor na incident, ki so ga v Moskvi označili za poskus napada na predsednika. Ruske sile so v odgovor na domnevni napad že sprožile obsežno kampanjo z droni na pristaniško mesto Odesa. Po poročanju lokalnih virov so bili cilji usmerjeni predvsem na pristaniško infrastrukturo, medtem ko so ukrajinske oblasti prebivalce pozvale k umiku v zaklonišča. Ukrajinski predsednik Zelenski je ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco zavrnil kot laž. Dogajanje v Odesi neposredno vpliva tudi na tamkajšnjo številčno bolgarsko manjšino, napetosti pa se stopnjujejo kljub preteklim informacijam o morebitnih tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo o mirovnem načrtu.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil domnevni ukrajinski napad z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedjev je v izjavi na družbenem omrežju X trdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s tem dejanjem pokazal namero po nadaljevanju sovražnosti in onemogočanju morebitnih mirovnih pogajanj. Po poročanju ruskih virov naj bi zračna obramba v bližini rezidence sestrelila 91 brezpilotnih letalnikov. Ruski politik je v svojih izjavah uporabil žaljiv besedni zaklad in napovedal, da se bo moral ukrajinski predsednik zaradi incidenta do konca življenja skrivati. Medvedjev je dejanja Kijeva označil za neposreden napad na vrhovnega poveljnika Ruske federacije, kar po njegovih besedah zapira vrata diplomatskim rešitvam. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in ruskih trditev o neizogibnem propadu kijevskih oblasti. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika Medvedjeva služi utrjevanju domačega javnega mnenja in upravičevanju nadaljnje vojaške agresije v Ukrajini. Gre za enega v nizu incidentov z droni na ruskem ozemlju, ki jih Moskva pripisuje ukrajinskim silam, medtem ko Kijev uradno pogosto ne prevzema neposredne odgovornosti za specifične operacije globoko v ruski notranjosti.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in visoki ruski uradniki so v novoletnih poslanicah poudarili utrjevanje medsebojnih vezi, ki sta jih državi v zadnjem letu močno okrepili. Kim je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izpostavil, da je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo zapečateno s skupno prelito krvjo, kar se neposredno nanaša na severnokorejsko podporo Rusiji v ukrajinskem konfliktu. Voditelj je izrazil prepričanje v neomajno zavezništvo, ki temelji na skupnih interesih in odporu proti zahodnim pritiskom. Ruska stran je prek podpredsednika varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva odgovorila z napovedjo novih možnosti za dvostransko sodelovanje v letu 2024. Moskva in Pjongjang nameravata graditi na dosežkih preteklega leta, ko so se vojaški in diplomatski stiki med državama intenzivirali. Takšna retorika potrjuje, da se Severna Koreja in Rusija vse tesneje povezujeta v geopolitični blok, ki neposredno izziva obstoječo mednarodno ureditev pod vodstvom ZDA in njihovih zaveznic.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bo ena od prioritet pri zaposlovanju pogodbenih vojakov v ruskih oboroženih silah leta 2026 usposabljanje vojakov za upravljanje z brezpilotnimi sistemi.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedjev, je sporočil, da so ZDA že dolgo preučevale Ukrajino, da bi našle načine za oslabitev Rusije. Leta 1957 je CIA pripravila poročilo, v katerem je takratno Ukrajinsko SSR razdelila na 12 območij. Medvedjev je v svojem članku poudaril, da so Donbas in Krim opisani kot »ruska otoka v ukrajinskem morju«, ki sta povezana z ruskimi interesi.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, nadaljuje z zasmehovanjem evropskih voditeljev glede njihovega stališča do Ukrajine. Odzval se je na izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in finskega predsednika Alexandra Stubba, pri čemer je opazil, da je njun pristop do Rusije precej mehkejši. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za neposreden dialog s predsednikom Putinom glede prihodnosti konflikta.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da obstaja neposredna povezava med trenutnim ukrajinskim vodstvom in nacionalističnim gibanjem ideologa Stepana Bandere, ki ga je podpiral Zahod.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da je Kirill Dmitriev, posebni odposlanec Kremlja, poročal Vladimirju Putinu o svojem obisku v Miamiju in srečanjih s predstavniki ZDA, vendar podrobnosti niso bile razkrite. Rusija načrtuje oblikovanje stališča in nadaljevanje pogovorov z ameriško stranjo po obisku Dmitrieva v ZDA. Peskov je tudi izjavil, da trenutno ni načrtovan pogovor med Putinom in Donaldom Trumpom.

Vladimir Putin je izjavil, da je bila osvoboditev Severska dosežena zahvaljujoč pogumu ruskih vojakov in častnikov. Poudaril je, da osvoboditev mesta odpira možnosti za nadaljnje napredovanje ruskih sil. Putin je tudi podelil medalje »Zlata zvezda« herojem Rusije, ki so sodelovali pri osvoboditvi Severska.

Dmitrij Medvedev je na zasedanju generalnega sveta stranke Enotna Rusija izjavil, da bo minimalna plača v Rusiji leta 2026 skoraj za tretjino presegala življenjski minimum.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da ideja o oblikovanju novega formata Core 5 (C5), ki bi vključeval ZDA, Rusijo, Kitajsko, Indijo in Japonsko, predstavlja »ščipalko v nos« Evropi. Medvedjev meni, da želi ameriški predsednik Donald Trump s tem kaznovati Evropo.

Volodimir Zelenski je izjavil, da je Ukrajina odgovorila na ameriški mirovni načrt, ki vključuje 20 točk, pogajanja o varnostnih jamstvih in dogovorjeno velikost vojske 800.000 vojakov. Poudaril je, da o ozemeljskih odločitvah odloča izključno ukrajinski narod. ZDA si prizadevajo za vzpostavitev "cone proste gospodarske dejavnosti" v regiji Donbas, Donald Trump pa je izrazil frustracije glede pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Ameriški predsednik Trump naj bi bil po navedbah Bele hiše »zelo razočaran« nad Rusijo in Ukrajino glede vojne v Ukrajini. Že več kot tri leta in pol se Ukrajina brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna. Trump zdaj pritiska na nov mir.